Maša Knapič (1996) je slikarka in vizualna umetnica. Leta 2015 je pričela z dodiplomskim študijem na oddelku za slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, in ga zaključila leta 2019. Študij je nato nadaljevala na podiplomski stopnji, ki jo trenutno zaključuje. Za svoje diplomsko delo Krize in novi začetki je prejela nagrado Akademije za likovno umetnost. Svoja dela je razstavila na samostojni razstavi Sharpening... Please steady your device (2021) v Dobri Vagi v Ljubljani. Sodelovala je tudi na večih skupinskih razstavah, med drugim Ni belega platna (2018) v Mali galeriji v Ljubljani, in Je to konec? - neskončno spraševanje mladih (2017) v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstavljala je tudi v ljubljanski galeriji Galeriji Zala in Layerjevi hiši v Kranju. Od leta 2018 sodeluje pri študentski platformi Galerija 7:069, kjer deluje kot organizatorka razstav. Ukvarja se tudi z oblikovanjem.Osnovno izhodišče njene likovne prakse je slikarski medij, ki pa ga razume kot neločljivo povezanega z drugimi mediji. Svoja dela postavlja v koherenten odnos z risbo, plastiko in prostorom. Pri tem jo zanimata razmerje med podobo in njenim nosilcem, ter kontekst, v katerega se posamezno delo vpenja. V svojem delu se ukvarja tudi z vprašanjema kakšna je pozicija slikarstva danes? in kakšna je (še) lahko njegova vsebina? V svojem delu pogosto manipulira z zmožnostmi materiala v katerem deluje, skozi ponavljanje, uporabo različnih tehnoloških postopkov in eksperimentiranjem, pa z materiali gradi podobe, ki namigujejo na vsebino. Ta pa se izmika.