Heading

Tea Kralj (1986) je leta 2016 pod mentorstvom prof. Žige Kariža diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim Haptic Memoria (2018) v galeriji Meduza v Kopru in Mali galeriji v Poreču, Efemerna plast (2020) v Layerjevi hiši v Kranju, Pred ogledalom (2022) v Ravnikar galeriji, ter Bežigrajski galeriji 1. Sodelovala je tudi na skupinskih razstavah Last Christmas I Gave You My Art (2018) ter AIR4 (2019) v Ravnikarjevi galeriji, Ex tempore Piran (2021) v Mestni galeriji v Piranu in Vegetacije (2022) v galeriji Božidarja Jakca.Pri svojem ustvarjanju z igro plastenja posnema organski ritem spominov. Prisotnost in otipljivost čipke predstavlja spomin, luknjičasta zasnova postane simbol za prazne prostore v zavesti, ki poskuša ozavestiti izgubljene trenutke preteklosti. Projekcija spomina na platno se vrši preko tehnične obdelave, tako da je osebnemu procesiranju spomina dodan tudi podaljšek programskega orodja, ki dodatno dekonstruira začetno fizično podobo.Njene slike prikazujejo odsev v zrcalu popačenega spomina. Spomin, ki se projicira v podobo, je na sliki podaljšek njenega spomina. Slika ima tako funkcijo zamrznitve preteklega in hkrati sedanjega dogodka v času, ki se mu podaljšuje trajanje v prihodnost, s tem pa onemogoča pozabo. Nasprotno od fotografskega ujetja podobe v času, je njen namen ujeti čutno dimenzijo, ki je zanjo prvinska. Meni namreč, da so spomini čutne forme, ki se šele naknadno napolnijo z določeno pomensko vsebino, sliko. Čipka je luknjičast označevalec, ki simbolično določi plastenje in izmikanje popolnega priklica spomina. V njenem slikarstvu se tako vrši haptična komunikacija, ki ustvarja prostor fizične intime za izražen spomin.